Denar, sveta vladar

⏏️

Tako imamo med lyudmi vseh koncev sveta, da se vse zachne in tudi koncha pri denaryu. Denaryu tudi zaupamo, upe polagamo vany, da nas bo reshil vseh nesrech in tegob. Celo veliko mero zdravya ye danes zhe mogoche kupiti z denaryem, ali celo zhivlyenye, che she ob pravem chasu potegnemo denarce na plano (kadar yih she imamo) ter si plachamo diagnostiko in zdravlyenye preko vrste.

Tudi posli socialnega podyetnishtva se zachno z denaryem, modno mu rechemo zagonski kapital, lahko pa tudi kredit, kar nayvechkrat tudi ye. Posli so tvegani, pa nay bodo na kateremkoli podrochyu zhe, pa tudi tisti, ki imayo denar v shtumfu, raye financirayo posle s krediti. Nekako many tvegano ye na prvo zhogo. Kratko potegneyo tisti, ki nimayo v shtumfu nich, za na hipoteko nich, za odhod v tuyino tudi nich, nimayo lastnega vlozhka za kandidiranye na razpisih... ti so revezhi, danes vechyi kot so bili sinochi in manyshi kot bodo yutri. Ti lyudye tudi socialnega podyetya ne moreyo zagnati, ker nimayo s chim, nimayo kreditne sposobnosti po utechenih banchnih merilih.

Spremembe so stalnica, to drzhi, zato so potrebne tudi stalne spremembe v nachinu razmishlyanya. Financhne instituciye se vprashayo, ali so interesenti za kredit plachilno sposobni; che niso, izpadeyo iz shpila in so prezrti in neuposhtevani v poslih, kot bi sploh ne obstayali. Vprashanye pa ye mogoče tudi zaobrniti – ali so financhniki in banchniki vredni sposhtovanya? Niso, dokazano s taykunskimi zgodbami in stalnimi dokapitalizaciyami, prvi banki sta uradno fuch in gresta rakom zhvizhgat (v likvidaciyo). Torey banke takshne kot so niso vredne zaupanya in ni mogoche vanye polagati upanya, da bi se v posle pripustilo nayrevneshe. Treba ye ustanoviti drugachne banke, s participaciyo odlochanya tudi naymanshih varchevalcev, tako bodo kreditoyemalci osebno zainteresirani za poplachilo.

Shiritev banchnega kreditiranya na revne ye po svoye revolucionarna, z vidika danashnye ekonomske miselnosti. Pri kreditiranyu revnih ye potrebno ignorirati preprichanye, da kreditov ni mogoche dayati brez garanciye. Ekonomisti so preprichani, da ye redna zaposlitev iz uchbenikov edini nachin (tudi) boya proti revshchini. V ekonomski literaturi ni mesta za tiste, ki se prezhivlyayo s samostoynim delom, svoye izdelke ali storitve prodayo neposredno tistim, ki yih potrebuyeyo – v resnichnem svetu pa prav to pochnenyo revni.

Financhna izklyuchenost ye tesno povezana s socialno izklyuchenostyo, ni dostopa do financhnih storitev. Raziskava evropske komisiye kazhe, da dva od desetih odraslih nimata dostopa do transakciyskega banchnega poslovanya. Priblizhno triye izmed petih lyudi nimayo prihrankov in shtirye izmed desetih nimayo posoyilnih sredstev, enemu od desetih ye banka zhe kday zavrnila odobritev kredita. Nayboly ogrozheni so lyudye z nizkimi dohodki, brezposelni, starshi samohranilci, bolniki oz. invalidi, priselyenci.

Zadruzhne hranilnice in posoyilnice ter kreditne zadruge so bile pri nas zhe v 19. stoletyu zmozhne mobilizirati mnozhico mayhnih prihrankov, ki so yih s poceni posoyili dodelyevale kmetom in obrtnikom. Zadruzhna posoyila so bila ceneysha zaradi samopomochi in vzayemnosti. Kreditne zadruge so segale do zadnye slovenske vasi.

Zadruge niso chakale, da bi lyudye sami prishli do nyih, ampak so same prihayale do posoyiloyemalcev, say so v vodstvih zadrug poznali lokalne gospodarske razmere in posamezne varchevalce, tudi nyih kreditna sposobnost yim ye bila znana. Mozhnosti, da bi posoyilo ne bilo vrnyeno, skoray ni bilo. Tudi taykunske zlorabe skoray ni moglo biti, ker so se lyudye osebno poznali. V tem procesu so imeli nayvechyo vlogo slovenski izobrazhenci, torey uchitelyi in duhovniki. Prav od ugleda slednyih ye bil odvisen uspeh posamezne zadruzhne hranilnice in posoyilnice.

Banchnishtvo, sociala in etika niso nuyno nezdruzhlyivi. Brezplachno vodenye transakciyskega rachuna in brezplachna prekorachitev limita, zagotavlyanye ugodnih kreditov in kreditov brez yamstva, ugodna zachetna investiciyska posoyila za tvegane proyekte in programe ter varchevanye pod posebno ugodnimi pogoyi, to ye le nekay pomembnih elementov poslovanya, ki etichne oziroma socialne banke lochuyeyo od navadnih bank in so ponekod zhe zazhiveli.

Pri nas smo v prednosti zaradi zadruzhnishke filozofiye in bi lahko spelyali banchnishtvo boly zadruzhnishko, po nashe. Donatoryi bi se lahko vklyuchevali direktno v poslovne proyekte, vlagatelyi bi vech vedeli o svoyih vlozhkih, tudi velika podyetya bi lahko z vlaganyem v socialna podyetya zadostila druzhbeni odgovornosti na prav direkten nachin. Zamisli se she royevayo in she ne bodo kmalu poyenyale. V resnici so nekatere banke zhe prestopile v drugachno, boly socialno, a vseeno podyetno miselnost.

Pomembna ponudba socialnih bank so mikrokrediti, ki yih konvencionalne banke ponuyayo v manyshem obsegu in se od obichaynih kreditov razlikuyeyo po tem, da so brez zavarovanya in da ob nayemu ni treba predlozhiti porochila o preteklem poslovanyu. Banke z nyimi v glavnem pomagayo manyshim podyetnikom in posameznikom k izbolyshanyu socialnega polozhaya. Kriteriyi, ki so znachilni za mikrokreditiranye so omeyitev kredita na 25.000 evrov, ugodneyshi nachini zavarovanya kreditov, kot ye zavarovanye s hipoteko, in odobritev kreditov za boly tvegane podyeme brez sorazmerno visoke stopnye zavarovanya (sicer vchasih zaradi tega z vishyo obrestno mero), gre pa za sredstva Evropskega investiciyskega sklada.

Vlada ye pach glede poti iz revshchine neuchinkovita, pochasna, podvrzhena korupciyi, zbirokratizirana, zheli obdrzhati svoy polozhay za lastne interese. Svetovna banka, ki nay bi yi bil odprava revshchine poglavitni cily, se osredotocha na gospodarsko rast. Ta rast pa ye pochasna in nima uchinka na revno prebivalstvo, lahko celo poteka na rachun revnih, ker ukrepi gospodarske dinamike pach ne dosezheyo revnih. Banka vrednoti svoye uspehe na osnovi sklenyenih posoyil, ne glede na uchinek nyihovega dela, tudi pri nas ye vechinoma tako.

Ker se vse koncha pri denaryu, che sledimo uvodni misli o denaryu, se tudi posli tam konchayo. Che ye dobichek, se ye treba zaradi prevelikih apetitov skregati in raziti s poslovnimi partneryi, che ga ni, se ye treba skregati s svoyimi blizhnyimi in spokati. V sledenyu prvenstveno skupni dobrobiti in blagostanyu, pa denar sicer izgubi nekay na svoyem pomenu, vsay toliko, da ni vech chloveku vladar. Tako ye lazhye odpreti srca in denarnice ter preiti na zaupanye in upanye v sochloveka, nayrevneyshega med nami.

Tn = n(n+1)/2; n = [1, 128]